Hibridno ogrevanje s peleti: kaj je to?

Hibridni ogrevalni sistem združi dva vira toplote in ju krmili tako, da vsak dela tam, kjer je najmočnejši. Peleti so zanesljiva osnova za hladne dni in stabilen izkoristek, drugi vir - solarni termalni sistem, kamin ali toplotna črpalka - pa pokriva prehodna obdobja, sončne dni ali večerne vrhove porabe. Prednost takšne zasnove je manjša izpostavljenost enotni ceni energenta ter večje bivalno udobje brez stalnega ročnega preklapljanja. Bistvo hibridnega ogrevanja ni v številu naprav, ampak v tem, da vemo, kdaj in zakaj kateri vir dela

Najpogostejše kombinacije hibridnega ogrevanja s peleti

Peleti + solarni termalni sistem

Taka kombinacija je smiselna, ko želimo sanitarno vodo v toplejšem delu leta zagotavljati z zelo nizkimi obratovalnimi stroški. Pozimi je prispevek kolektorjev k ogrevanju prostorov omejen, vendar razbremenijo peletni kotel: manj vžigov gorilnika pomeni tišje delovanje, manj pepela in manjšo obrabo opreme. Za dobro izkušnjo je pomemben pravilno dimenzioniran zalogovnik sanitarne vode ter urejeno odvajanje toplote ob sončnih konicah, da se sistem ne pregreva. V praksi to pomeni mirnejše obratovanje poleti, jeseni in spomladi pa opazen prihranek pri segrevanju vode.

Peleti + kamin (drva)

Kamin v hibridnem sistemu ogrevanja ne nadomešča osnovnega vira toplote, ampak deluje kot razbremenitev sistema v vrhuncih porabe: v najhladnejših urah ali ob večerih hitro doda lokalno toploto v bivalnih prostorih in razbremeni peletni kotel. Tako dobimo bolj enakomerno temperaturo po prostorih in občutek aktivne toplote tam, kjer jo najbolj potrebujemo. Smiselno je, da peletni kotel vzdržuje sobno temperaturo, kamin pa uporabimo za udobje in dodatne obremenitve. Ključno je, da se uporabi suh les in zagotovi dober pretok zraka. Zrakotesen priklop na dimnik, pravilno dovajanje zgorevalnega zraka ter redno čiščenje kamina tu igrajo bistveno vlogo.

Peleti + toplotna črpalka (TČ)

To je najbolj razširjena in “moderna” različica hibridnega sistema ogrevanja. Toplotna črpalka zelo učinkovito pokrije prehodna obdobja, ko ogrevalna voda (zlasti pri talnem ogrevanju) ne rabi biti zelo vroča (npr. ~30–45 °C za talno ali ~45–55 °C za radiatorje), zato porabi manj elektrike. Ko temperature zdrsnejo globoko pod ničlo ali se cena elektrike občutno dvigne, vlogo prevzamejo peleti. 

Takšna delitev omogoča t. i. preklop goriva (fuel switching): vir za ogrevanje je izbran glede na zunanje razmere, cene in želeno udobje, ne da bi morali zamenjati celotno kurilnico. Dobro nastavljena regulacija poskrbi, da prehodi med viri potekajo samodejno in brez tresljajev.

Upravljanje s hibridnim sistemom v praksi

Dobro hibridno krmiljenje je preprosto in predvidljivo. Najprej določimo, kateri vir ima prednost, nato zastavimo točen prag preklopa - najpogosteje po zunanji temperaturi (vremenska ura) ali izhodni/povratni temperaturi ogrevalne vode. S tem se izognemo stalnemu ročnemu odločanju in kratkim ciklom, ki zmanjšujejo izkoristek ter skrajšujejo življenjsko dobo naprav. 

V hibridni sistem ogrevanja je smiselno vključiti bufersko posodo, ki zgladi delovanje obeh virov: peleti se ne vžigajo po nepotrebnem, toplotna črpalka pa lahko v takem ugodnem območju  deluje dlje časa. Ker številni domovi združujejo talno ogrevanje in radiatorje, sta pravilno dimenzioniran mešalni ventil in ločena regulacija krogov pomembna za udobje in nizko porabo.

V ozadju naj deluje logika, ki je jasna in nezakomplicirana: jasne kurilne krivulje, možnost ročnega override-a (povoza nastavitev) za posebne razmere ter redno preverjanje, ali dejanski hibridni ogrevalni sistem s peleti sledi načrtu.

Kako kombinirani sistem ogrevanja pomaga ob nihanjih cen

Cene energentov se spreminjajo - včasih lahko zelo nenadno. Hibridna zasnova ogrevanja s peleti ublaži to izpostavljenost, saj omogoči preklop na vir, ki je v danem trenutku ugodnejši. Če se elektrika podraži, dvignemo prag preklopa in več ogrevanja prevzamejo peleti; če poskoči cena peletov, znižamo prag, tako da toplotna črpalka sezono pokriva dlje. Poleti lahko solarni termalni sistem skoraj povsem poskrbi za sanitarno vodo, s čimer pa del obratovalnih stroškov preprosto izgine. Rezultat ni nujno najnižja možna cena vsako uro, temveč bolj stabilen letni proračun in jasen nadzor nad tem, kdaj in zakaj uporabiš posamezen vir. 

Praktično to pomeni, da sistem ne lovi idealnih minut, temveč dela v vašo finančno korist po začrtanih nastavitvah. Osnovno “stikalo” predstavlja zunanja temperatura (ko se ohladi pod vnaprej določen prag, ogrevanje prevzamejo peleti).

Če imate variabilne tarife, lahko krmiljenje upošteva trenutno ceno elektrike, urniki pa poskrbijo, da se ogreva predvsem takrat, ko ste doma. Dodatni plus je buferska posoda: v cenejših urah “napolni” toploto in jo nato počasi oddaja, s čimer se zmanjša število vžigov peletov in število vklopov/izklopov toplotne črpalke.

Primer: vikend hiša + peleti + sončna energija

Vikend hiša s približno 90 m² in obiski ob petkih ter sobotah je zelo primerna za hibridni sistem ogrevanja s peleti in solarnimi paneli. V toplejši polovici leta solarni kolektorji (skoraj) v celoti pokrijejo sanitarno vodo, peletni kotel pa lahko miruje. V prehodu med letnimi časi kolektorji ob primernem osončenju delno podprejo tudi ogrevanje, kar zmanjša število vžigov kotla in porabo peletov.

Pozimi, ko se uporabniki pripeljejo v hladen objekt, peleti hitro dvignejo temperaturo na bivalni nivo. Sistem med tednom ohranja nizko, zaščitno temperaturo (npr. 12–14 °C), s čimer se izogne vlagi in toplotnim šokom. Na letni ravni se tako zmanjša število vžigov kotla, poleti pa sistem večinoma miruje.

Za tak profil se najbolje obnese trojček: daljinsko upravljanje na daljavo (predpriprava ogrevanja pred prihodom), zmeren zalogovnik sanitarne vode (da se ob sončnih konicah toplota ne preliva) in jasni urniki ogrevanja. Primer: v petek zjutraj se preko aplikacije dvigne temperaturo na 18–19 °C; ob prihodu peleti dokončajo dvig do želene bivalne temperature, solarni sistem pa čez vikend brezplačno ogreva vodo za prhanje. V praksi je objekt topel, naprave ne ciklirajo po nepotrebnem, poraba peletov ostaja pod nadzorom, poleti pa kurilnica skoraj “spi”.

Kdaj hibridni sistem ogrevanja ni najbolj smiselna pot

Če je poraba zelo nizka (pasivna garsonjera ali majhen, odlično izoliran objekt), dodatna kompleksnost in investicija težko upravičita prihranek. Enako velja, kadar je stavbni ovoj v že bolj slabem stanju (okna, ki ne tesnijo, slabo izolirana fasada), je prva racionalna poteza zmanjšanje izgub in ne podvajanje virov toplote. Hibriden sistem ogrevanja se težje izplača tudi, kadar ni prostora za zalogovnik peletov, dimnik ali kolektorje. V takem primeru je še vedno bolje izbrati en vir in ga optimizirati, kolikor se le da.

Če pri trenutni porabi ne pričakujete vsaj nekaj sto evrov razlike letno zaradi preklapljanja med viri ali zaradi pokrivanja gretja sanitarne vode s soncem, hibridni sistem ogrevanja s peleti verjetno ne bo opravičil stroška, ki bo s tem nastal. V takih primerih prinese več koristi boljša regulacija enega vira (natančnejši termostat, vremenska krivulja, coniranje prostorov), redni servisi in izboljšanje izolacije oziroma zmanjšanje toplotne izgube. Preprostejši sistem je cenejši za vgradnjo in vzdrževanje, manj občutljiv na napake pri rabi, obenem pa lahko z dobro nastavitvijo še vedno doseže zelo korektne sezonske stroške.

Hitri koraki do dobrega hibridnega sistema ogrevanja s peleti

Za zanesljiv, tih in varčen hibridni sistem ogrevanja s peleti pomaga, da ključne stvari uredite v pravem vrstnem redu:

1. Začnite z energetskim pregledom. Najprej odpravite hitre izgube na ovoju (tesnila, nastavitve, osnovna sanacija), da sistem ne kuri toplote v prazno.
2. Določite prioritetni vir ogrevanja in prag preklopa. Jasno nastavite, kdaj dela kater vir (npr. po zunanji temperaturi ali po ceni elektrike).
3. Dodajte bufersko posodo in upoštevajte vremensko regulacijo. S tem zgladite delovanje, zmanjšate vžige peletov in nastavite pregledno kurilno krivuljo.
4. Merite porabo. Spremljajte pelete in elektriko (tedensko/mesečno), da lahko nastavitve prilagajate na podlagi dejanskih številk.
5. Načrtujte redne servise. Za vsak vir ogrevanja posebej: dimnik in zgorevanje pri peletih, mediji in tlaki pri TČ/solarju, da ostane izkoristek visok.

Opisane rešitve so okvirne smernice, ki v praksi stojijo na toplotnih izgubah objekta, tipu ogrevalnih teles, kakovosti peletov (npr. ENplus A1), izkoristkih naprav, cenah energentov in ogrevalnih navadah. Končno hidravlično shemo in nastavitve krmiljenja naj pripravi projektant ali izkušen monter na podlagi vašega konkretnega doma.

Če želite strokoven predlog sheme hibridnega ogrevanja s peleti in več konkurenčnih ponudb za izvedbo, oddajte splošno povpraševanje na portalu Top Ponudba in primerjajte rešitve v vaši bližini.