Če doma že imate plinsko peč ali o plinu razmišljate zaradi enostavne uporabe, vas v sezoni 2025 verjetno zanimajo glavne tri reči: ali je plin še smiselna izbira, koliko vas bo realno stala ogrevalna sezona in kako poskrbeti, da sistem vedno deluje varno in zanesljivo. V nadaljevanju smo strnili prednosti in izzive ogrevanja s plinsko pečjo ter ključne korake, s katerimi si zagotovite mirno zimo brez neprijetnih presenečenj.
Na prvem mestu sta zagotovo udobje in odzivnost. Plinska peč toploto odda hitro in predvidljivo, kar uporabniku predstavlja stabilno temperaturo v prostoru in manj čakanja, da se dom ogreje. V praksi je to najbolj občutiti v hladnih jutrih in ob večernih prihodih domov - sistem preprosto reagira in deluje hitro.
Druga prednost je obstoječa infrastruktura. Številna gospodinjstva že imajo napeljave, dimnike in uravnotežen sistem krmiljenja, zato nadgradnja na sodobno peč pogosto zahteva manj posegov kot menjava na povsem drug vir. Pri novodobnih, kondenzacijskih modelih je izkoristek visok, izgube so nizke, ogrevalna regulacija pa zelo natančna.
Tretji plus je enostavna uporaba na dnevni bazi. Rezervoarjev ni treba polniti, skladišča goriva ne potrebujete, peč pa lahko brez težav povežete s sobnimi termostati in urniki ogrevanja. Za mnoge je prav ta “nevidnost” ogrevanja glavni razlog, da pri plinu vztrajajo in ostajajo.
Pri plinu je prva stvar, na katero je potrebno računati, spremenljiva cena goriva. Tudi v mirnejših letih končni strošek ogrevanja določa več aspektov, ki so razmere na trgu, sama sezona in vaš dejanski odjem oziroma poraba. Pred zimo je zato smiselno pregledati svoj lanski vzorec porabe in pri dobavitelju jasno razčleniti, kaj vse sestavlja končni račun (energija, omrežnine, prispevki, DDV in prevoz). Povprečja različnih postavk so lahko dober kompas, ali vam ogrevanje s plinsko pečjo predstavlja prednost ali nazadovanje.
Drugi stalno prisoten element plinskih peči so redno vzdrževanje in pregledi. Priporočljivo je, da plinsko peč vsaj enkrat letno servisirate (čiščenje, nastavitve, meritve).
Notranjo plinsko napeljavo mora lastnik vsako leto vizualno pregledati, preizkus tesnosti pa se po praksi distributerjev in smernic izvede na približno 12 let. Gre za pomembno preventivo, ki zmanjša možnost okvar, poveča učinkovitost in dolgoročno prihrani denar.
Tretja stvar, ki zahteva pozornost pa je seveda tudi varnost. V prostorih z napravami, ki za zgorevanje uporabljajo zrak v prostoru (t. i. atmosferske naprave/odprta kurišča), je senzor ogljikovega monoksida ne samo dobrodošel, ampak je obvezen. Namestite ga na neovirano vidno mesto približno v višini oči, redno preverjajte delovanje (in baterijo) ter poskrbite, da zračne odprtine okoli peči niso nikoli zakrite. Tako ohranjate varno delovanje plinske peči in mirno ogrevalno sezono.
Letni servis plinskih peči je običajno najugodnejši, če ga opravite izven vrhunca sezone. Tipičen redni servis zajema:
Cene se pri večini izvajalcev vrtijo okoli “nekaj deset” evrov, odvisno od naprave in lokacije. Pregledi dimnikov (če jih potrebujete) ter morebitna diagnostika in menjava delov se obračunajo posebej.
Glavnino stroška pa seveda predstavlja gorivo. Za občutek: povprečje 0,087 €/kWh je dobra orientacijska točka, vendar vaš račun oblikujejo tudi omrežnine in prispevki, ki so specifični za vaše odjemno mesto. Najbolj poštena primerjava je zato vedno vaš lanski račun proti letošnjemu, pri enaki stopnji udobja (enake nastavitve termostatov, podobne zunanje temperature).
Kaj lahko glede omejevanja stroškov gretja naredite sami? Dober začetek so pravilno nastavljeni urniki ogrevanja in ustrezna temperatura, dobro delujoči termostatski ventili (če jih imate) ter zaprte “energijske luknje” v hiši/stanovanju (tesnila, osnovne toplotne mostove).
En letni servis pri pooblaščenem serviserju naj bo stalnica, za katero naj bo poskrbljeno še pred začetkom ogrevalne sezone. Tako zagotovite ustrezno delovanje vaše plinske peči, optimalno zgorevanje in miren začetek zime.
Notranjo plinsko napeljavo vsako leto vizualno preglejte (dostopnost glavne zaporne pipe, možne poškodbe, korozija), približno na 12 let pa naročite strokovni preizkus tesnosti, opravljen skupaj z ustreznim zapisnikom. Ta dokument je pogosto potreben pri upravnikih in zavarovalnicah, zato nikar ne pozabite nanj.
Senzor za CO (ogljikov monoksid) naj bo v istem prostoru kot plinska peč, nameščen skladno z navodili proizvajalca. Senzor redno preizkušajte, baterijo menjajte po priporočilih in nikoli ne prekrivajte zračnih poti okoli njega. Pri kakršnem koli sumu na težave (vonj po plinu, glavobol, slabost, nenavadni zvoki peči) takoj zaprite glavno zaporno pipo, prostor prezračite in pokličite strokovnjaka, da prostor in naprave pregleda.
Kratek odgovor: odvisno od objekta, porabe in časovnega okvira naložbe. Če je obstoječi plinski sistem dobro vzdrževan, ostaja to pogosto najmanj zahteven način do zanesljivega ogrevanja – še posebej ob pametnem upravljanju s plinsko pečjo in rednem servisu.
Če pa razmišljate o večji prenovi, je zagotovo smiselno primerjati celoten dolgoročen strošek lastništva plinske peči za naslednjih 10-15 let (začetna investicija, obratovalni stroški, servis) in ne zgolj trenutne cene različnih energentov.
Za marsikoga je plin še vedno smiselna in praktična izbira, pri celoviti prenovi pa je prehod na nizkotemperaturne rešitve lahko dolgoročno bolj racionalna izbira.
Na portalu Top Ponudba oddajte splošno povpraševanje in v kratkem boste prejeli več konkurenčnih ponudb preverjenih mojstrov iz vaše okolice, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč ne glede na to kaj rabite, tudi če se želite z nekom zgolj posvetovati.
