Selitev v dom starejših občanov - kdaj, kako in zakaj?

Starost s seboj prinese številne pozitivne spremembe; izkušnje, modrost, stabilno življenje in še marsikaj drugega, obenem pa pride tudi s številnimi izzivi, s katerimi se včasih težko soočimo sami. V jeseni življenja je to med drugim tudi zmožnost samostojnega bivanja.
V Sloveniji je domska oskrba kvalitetna, raznolika in zelo razširjena, še vedno pa moramo pred selitvijo o njej zbrati čim več informacij, da lahko sprejemamo informirane odločitve zase in za svoje bližnje.
Dandanes so domovi starejših občanov sodobni centri, ki svojim stanovalcem nudijo varno, aktivno in dostojno bivanje, prilagojeno potrebam sodobnega starostnika.
Odločitev za selitev ostaja ena izmed pomembnejših življenjskih prelomnic, ki zahteva veliko premisleka, zbiranje pravilnih informacij in ogromno razumevanja.
Kdaj je pravi čas za pogovor in odločitev o selitvi v dom?
Številne družine s pogovorom o selitvi v dom odlašajo, dokler situacija ni nujna, kar pa je lahko ogromna napaka. Ko nastopi nenadna bolezen ali hujša poškodba, je odločitev o selitvi prenagla, predvsem pa stresna in prežeta z občutkom krivde na strani svojcev ter z občutki strahu in jeze na strani starostnika.
Strokovnjaki svojcem svetujejo, naj se začnejo o različnih možnostih pogovarjati čim prej, ko je starostnik še zdrav, samostojen in opravilno sposoben.
Idealna rešitev so ponavadi domovi, ki se nahajajo v bližini sedanjega domovanja, saj posameznik tako že dobro pozna okolico, najverjetneje pozna nekatere druge stanovalce in celo osebje, ponavadi pa to pomeni tudi bližino svojcev, ki lahko pogosteje pridejo na obisk.
Če starostnik zaradi bolezni, kot je na primer demence odločitev ne more več sprejemati sam, to odgovornost prevzamejo skrbniki v sodelovanju z lokalnim Centrom za socialno delo.
Seveda obstajajo tudi alternative, ki so lahko dolgoročna rešitev, ali pa začasna rešitev, ki pomaga pri prehodu. Med drugim so to:
- pomoč na domu - obiski oskrbovalk oziroma oskrbovalcev na domu, ki posamezniku pomagajo pri vsakodnevnih opravilih;
- dnevno varstvo - starostnik v domu biva le čez dan, popoldne pa se vrne domov;
- kratkotrajna oz. začasna namestitev - možnost bivanja za določeno časovno obdobje.

Postopek in dokumentacije za selitev v dom starejših občanov
Institucionalno varstvo v Sloveniji izvajajo javni zavodi in zasebniki s koncesijo. Ker so domovi pogosto prenatrpani, je priporočljivo oddati prošnjo več domovom hkrati. Prošnjo lahko odda starostnik sam, njegovi svojci ali pristojne institucije.
Za uspešno oddajo vloge boste med drugim potrebovali:
- izpolnjen obrazec oziroma prošnjo za sprejem;
- osebni dokument – dokazilo o državljanstvu oziroma stalnem prebivališču;
- aktualno zdravniško mnenje, ki ga praviloma pripravi osebni zdravnik;
- dokazila o prihodkih;
- izjavo o plačilu stroškov.
Vrstni red za sprejem pa ni odvisen le od datuma oddaje prošnje, temveč tudi od zdravstvenega stanja, bližine stalnega prebivališča in nekaterih drugih razlogov. Pozanimajte se pri ponudnikih na portalu TopPonudba!
Kaj vse nudijo domovi za ostarele v Sloveniji?
Domovi za starejše občane nudijo celostno oskrbo stanovalcev, kar vključuje storitve, kot so osebna pomoč, zdravstvena nega, prilagojena prehrana, delovna terapija, fizioterapija in podobno.
Stanovalci so razvrščeni v različne kategorije oskrbe, ki so navadno sledeče:
- oskrba I: za stanovalce, ki potrebujejo najmanj oskrbe in so razmeroma samostojni;
- oskrba II: za tiste, ki potrebujejo nekoliko večji obseg pomoči;
- oskrba III (a in b): za osebe z zahtevnejšimi potrebami, ki potrebujejo veliko neposredne osebne pomoči oziroma najtežje prizadete osebe;
- oskrba IV: posebna oskrba za osebe z demenco in sorodnimi stanji, ki potrebujejo delno ali popolno oskrbo in nadzor.
Poleg fizične oskrbe je pomembna tudi socializacija, saj so stanovalci v domovih obkroženi z drugimi starostniki in osebjem, obenem pa domovi organizirajo številne:
- aktivnosti,
- delavnice,
- telovadbo,
- praznovanja
- in medgeneracijska srečanja, ki preprečujejo osamljenost, ki v domačem okolju pogosto predstavlja veliko težavo.

Kaj lahko prinesem od doma?
Selitev iz domače hiše ali stanovanja v manjšo domsko sobo je lahko velik izziv, hkrati pa priložnost, da se znebite vse odvečne krame in obdržite le lastnino, ki vam je res pri srcu.
Stanovalci s seboj navadno prinesejo:
- osebne predmete – družinske fotografije, najljubšo skodelico za kavo, stensko sliko ali nočno lučko;
- tehnologijo – radio, televizijo, računalnik ali telefon, za krajšanje časa in ohranjanje rednih stikov s prijatelji in družino;
- opremo in oblačila – kakšen manjši kos lastnega pohištva (če prostor to dopušča) in seveda svoja oblačila.
Nikar ne pozabite, da je pred selitvijo treba urediti tudi preusmeritev pošte in morebitnih naročnin na revije ali časopise!
Kaj bo z mojo nepremičnino, ko se bom preselil v dom?
Ob selitvi se pogosto pojavi vprašanje, kaj storiti z izpraznjeno hišo ali stanovanjem. Možnosti je več:
- oddaja v najem - prihodki od najemnine vam lahko pomagajo kriti stroške bivanja v domu;
- prodaja - sredstva se namenijo za dolgoročno plačevanje oskrbe;
- vselitev svojcev, ki lahko prevzamejo nalogo najemnika in ravnajo v skladu z željami starostnika.
Selitev v dom starejših ne pomeni konca aktivnega življenja, temveč gre za začetek novega poglavja, ki je lahko polno lepih trenutkov, novih rutin in prijateljev.
S pravočasno pripravo, obiski različnih domov in vključevanjem starostnika v proces odločanja lahko strah zamenjata olajšanje in občutek varnosti.
Kdo krije stroške bivanja v domu, če pokojnina stanovalca ni dovolj visoka?
Stroške oskrbe primarno krije stanovalec sam. Če njegova pokojnina ne zadošča, so k doplačilu po zakonu zavezani svojci. V primeru, da tudi ti nimajo dovolj sredstev, lahko zaprosite za oprostitev plačila pri Centru za socialno delo, pri čemer razliko pokrije občina (običajno z zaznambo na nepremičnini).
Se v dom lahko preseliva skupaj z zakoncem?
Seveda. Domovi se trudijo, da zakonskim parom čim prej zagotovijo skupno bivanje v isti sobi, kar bistveno olajša prilagajanje na novo okolje.
Kako dolga je čakalna doba za sprejem?
Čakalne dobe so različne in odvisne od lokacije ter vrste oskrbe, ki jo oseba potrebuje. Najdaljše so čakalne dobe za enoposteljne sobe in specializirane oddelke za demenco. Pametno je, da prošnjo oddate v več domov hkrati, tudi če selitev še ni nujna.


