Soočanje s strahom pred čebelami zahteva potrpežljivost in postopno prilagajanje. Najprej se seznanite s čebelami – spoznajte, kako koristne so za okolje in vas same in da niso agresivne, če jih ne motite. Pomaga vam lahko tudi, če si ogledate videoposnetke ali obiščete čebelarsko prireditev, kjer lahko opazujete čebele od daleč. Ko ste pripravljeni, poskusite ne zbežati pred čebelo, temveč jo zgolj opazujte iz varne razdalje. Globoko dihanje in sprostitvene tehnike zmanjšajo napetost. Bodite pozorni na to, kaj dela in na dejstvo, da je v resnici niti ne zanimate preveč. Če je vaš strah premočen in vas ovira v vsakdanjem življenju lahko poiščete pomoč terapevta, ki vam bo pomagal premagati strah s pogovorom in morda s kognitivno vedenjsko terapijo.
Zibajoči ali čebelji ples je način medsebojnega sporazumevanja med čebelami, s katerim si sporočajo lokacijo hrane. Ko čebela najde primeren kraj z veliko hrane, se po vrnitvi v panj začne gibati po satju v obliki osmice ali krožnice. V prehodnem delu osmice z zadkom ziba, hkrati pa brenči in krili. Smer zibanja glede na navpičnico kaže smer paše glede na sonce. S tresljaji čebela nakaže razdaljo – počasnejše zibanje pomeni, da je paša bolj oddaljena, hitrejše in z več brenčanja pa kaže na bližino. Druge čebele spremljajo ples, se približajo in zaužijejo prinesen vzorec hrane, kar jih spodbudi, da sledijo čebeli.